»Brez tebe bo molk še bolj boleč, / sovraštvo zadušljivo in grozeče. / Daj, ostani in se zvedavo ozri na praznine v duši, / zapolni jih in stori, / da nam bo lepo. / Nasmehni se, / kot si se tisti zadnji dopoldan.«
»Saj se trudimo biti nesrečni – in psihoanaliza je najbogatejše pričevanje o številnih in kompleksnih orodjih in strategijah, ki so si jih izmislili ljudje, z neskončno inovativnostjo, da bi blokirali in sabotirali lastno srečo –, pa še to nam ne gre prav dobro od rok, ne uspe nam vedno, pa naj si še tako prizadevamo.«
»To je naš čas, čas jeznih in nestrpnih ljudi, oseb, ki si ne dajo vzeti svoje svobode in pri tem ne pomislijo, da z lastno svobodo zmeraj trčijo na svobodo ljudi okoli sebe.«
»V izpovedno globoki in sporočilno razvejani pesniški zbirki Oglej, čas, pozabljenje je Marjan Pungartnik v poetično celoto povezal spomine na otroštvo, utrinke iz podeželskega življenja, postanek v Pragi, srečavanje s Koroško in vtise z Jadrana, pot pa ga vodi tudi v Oglej.«
»Filozofija rešuje mnogo pomembnih vprašanj, ne zmore pa pripeljati do poslednje resnice. Življenje se ji v svoji pisanosti in razgibanosti vedno znova izmika. Tudi premišljevanje o veselju do življenja je nekam negotovo, predmet obravnave je spolzek, ves čas samovoljno vijuga sem in tja. Težko ga je zagrabiti in spraviti v red. Karkoli že, moj namen je dober.«
»Po njenem mnenju se danes fašizem nevarno širi, saj so 'očitni pojavi antisemitizma, rasizma, nestrpnosti do prebežnikov in domnevno drugačnih ljudi, levica je nespretna in premalo pogumna, da bi ohranila vrednote, ki so jo nekdaj utemeljevale'.«
»Kar smo se trajno naučili iz tistih nemirnih let 1968–1971, je vsekakor to, da moramo vsakokrat obstoječe stanje družbe razbrati iz njenih obrobij oz. na njenih mejah, ta trenutek s prekarnostjo, naraščajočo revščino, brezposelnostjo, nemočnimi penzionisti. Skratka za te z obrobja gre, izrinjence, dobesedno za avtsajderje.«
